Predsednik nemške stranke Levica (Die Linke), Martin Schirdewan, je ostro obsodil domnevni sabotažni napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina, ki je povzročil obsežen izpad električne energije. Po prvih ugotovitvah preiskovalnih organov za incidentom stojijo levičarski ekstremisti, ki so namerno poškodovali ključno infrastrukturo. Schirdewan je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstna dejanja ne predstavljajo legitimnih oblik političnega boja, temveč ogrožajo osnovno oskrbo prebivalstva in varnost državljanov. Vodstvo stranke se je z jasno obsodbo distanciralo od storilcev, čeprav naj bi ti po nekaterih navedbah delovali iz ideoloških vzgibov, ki so blizu radikalnim krilom levice. Incident je v nemški prestolnici sprožil obsežno razpravo o ranljivosti kritične infrastrukture in porastu ekstremističnega nasilja. Policija nadaljuje s preiskavo dogodka, medtem ko pristojne službe odpravljajo posledice na omrežju, da bi preprečile nove izpade energije v prihodnje.

V jugozahodnem delu Berlina je po sabotaži na električnem omrežju več tisoč gospodinjstev in podjetij ostalo brez oskrbe z električno energijo in ogrevanjem. Po podatkih lokalnih oblasti je izpad, ki se je začel v soboto zgodaj zjutraj, prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.200 podjetij v četrtih Nikolassee, Zehlendorf, Wannsee in Lichterfelde. Do prekinitve oskrbe je prišlo po tem, ko je neznana skupina podtaknila požar na kablih, ki vodijo do lokalne elektrarne. Dogodek je povzročil precejšnje težave, saj so temperature v nemški prestolnici nizke, območje pa je prekrito s snegom. Mestne oblasti in pristojne službe se od konca tedna spopadajo z odpravo posledic napada, ki je ohromil ključno infrastrukturo v omenjenih delih mesta. Preiskava o storilcih in motivih za napad še poteka, medtem ko se prebivalci soočajo s težkimi razmerami v neogrevanih domovih. Nemška policija dogodek obravnava kot namerno dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo.

Več tisoč gospodinjstev v jugozahodnem delu nemške prestolnice se je v ponedeljek soočilo s tretjim zaporednim dnem brez električne energije in ogrevanja. Izpad oskrbe, ki so ga povzročili izjemno hladno vreme, sneg in ledene temperature, je neposredna posledica sobotnega požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, ki vodi do elektrarne Lichterfelde. Po navedbah lokalnih oblasti in upravljavcev omrežja bi lahko sanacija trajala še več dni, kar povzroča dodatne težave pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev v prizadetih okrajih. Zaradi pomanjkanja energije so ostale zaprte številne šole in vrtci, med prebivalci pa se širi vse večje nezadovoljstvo. Mnogi državljani kritizirajo odziv vlade in situacijo označujejo za sistemski neuspeh pri zaščiti kritične infrastrukture. Policija incident še naprej preiskuje kot sum namernega požiga oziroma sabotaže, saj so na lokaciji odkrili sledi, ki nakazujejo na podtaknjen ogenj, kar je v preteklosti že povzročilo podobne varnostne izzive v Berlinu.

Zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija je v Berlin napotila do 25 mobilnih agregatov za nujno oskrbo z električno energijo, vključno z osebjem za njihovo upravljanje. Odločitev za pomoč je bila sprejeta po načrtnem napadu na elektroenergetsko infrastrukturo v nemški prestolnici, ki je povzročil obsežen izpad električne energije. Od sobote je več tisoč gospodinjstev v nekaterih delih Berlina ostalo brez dostopa do omrežja, kar je povzročilo kritične razmere v oskrbi prebivalstva. Naprave, ki so jih poslale oblasti iz Düsseldorfa, so ključne za vzpostavitev začasnega napajanja najpomembnejših objektov in stanovanjskih naselij, dokler tehnične ekipe ne sanirajo poškodovanega omrežja. Nemške varnostne službe dogodek obravnavajo kot namerni napad na kritično infrastrukturo. Pomoč iz sosednje zvezne dežele potrjuje tesno sodelovanje med nemškimi deželami pri upravljanju kriznih razmer, ko so ogrožene osnovne storitve za državljane.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Neznana skupina hekerjev je vdrla v naprave znotraj ameriške vlade, ki uporabljajo programsko opremo podjetja Cisco. Po navedbah Bloomberga, ki se sklicuje na izjavo Agencije za kibernetsko varnost in zaščito infrastrukture ZDA (CISA), je kibernetski napad prizadel objekte kritične infrastrukture države.

Berlinska senatorka za gospodarstvo Franziska Giffey je pozvala nemške zvezne oblasti k pomoči pri preiskavi nedavnih izpadov električne energije, ki so ohromili dele nemške prestolnice. Po navedbah lokalnih oblasti so bili zabeleženi že trije sumljivi primeri, za katere se predvideva, da so delo levičarskih ekstremističnih skupin. Ti napadi na kritično infrastrukturo niso povzročili le gospodarske škode, temveč so po mnenju senatorke neposreden napad na svobodno družbo. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, vendar dosedanje sledi kažejo na politično motivirana dejanja. Giffeyjeva je poudarila, da lokalne policijske sile potrebujejo dodatne vire in strokovno znanje zveznih varnostnih organov, da bi preprečili nadaljnje incidente in zaščitili stabilnost oskrbe z energijo. Incidenti so sprožili širšo razpravo o varnosti kritične infrastrukture v Nemčiji, zlasti v luči naraščajočih napetosti in groženj s strani radikalnih skupin, ki ciljajo na ključne sisteme države.

Prebivalci Berkovićev v Bosni in Hercegovini so sedem dni brez pitne vode, analize pa so pokazale visoko prisotnost težkih kovin in kemikalij ter izjemno mutnost vode. Medtem se v vasi Manić v beograjski občini Barajevo, ki šteje okoli 500 prebivalcev, prav tako spopadajo z dolgotrajnim pomanjkanjem pitne vode. Meščani so prisiljeni prinašati vodo iz sosednjih vasi, kar kaže na alarmantno stanje in potrebo po takojšnjih rešitvah.

Baltske države so ponovno v stanju visoke pripravljenosti po novih incidentih na podmorski infrastrukturi. Latvijska policija je potrdila, da je bil v petek poškodovan telekomunikacijski kabel v Baltskem morju, kar je sprožilo obsežno preiskavo o morebitnem vpletanju tujih plovil. Gre za drugi tovrstni incident v Baltskem morju v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnosti kritične infrastrukture v regiji. Preiskovalci so sprva sumili ladjo, ki je trenutno zasidrana v pristanišču Liepāja, vendar je latvijska državna policija 5. januarja sporočila, da plovilo ni povezano s poškodbo kabla. Kljub temu se preiskave nadaljujejo, pri čemer oblasti tesno sodelujejo s finskimi kolegi, ki obravnavajo ločen primer poškodbe telekomunikacijskih povezav. Incidenti so povzročili motnje v komunikacijskih storitvah in poudarili ranljivost podmorskih povezav v trenutnih geopolitičnih razmerah.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Financiranje vladnega programa za lov na grožnje v omrežjih kritične infrastrukture ZDA je poteklo v nedeljo. To je preprečilo nacionalnemu laboratoriju Lawrence Livermore, da bi analiziral dejavnosti, ki bi lahko kazale na kibernetski napad, je v torek povedal direktor programa kongresu. Program je namenjen preprečevanju morebitnega ponovnega napada, podobnega Stuxnetu.

Microsoft je izdal obsežno, odprtokodno merilo za ocenjevanje sistemov za odkrivanje globokih ponaredkov in manipuliranih medijev, s čimer poudarja pomen širokega pristopa k zajezitvi dezinformacij. Hkrati so ZDA opozorile na naraščajočo grožnjo kritični infrastrukturi, vključno z operativnimi tehnologijami, kot so električna omrežja. Nate Gleason iz laboratorija Lawrence Livermore National Laboratory je opozoril, da so akterji groženj vse bolj prebrisani in tarče napadov so vse pogosteje bistveni sistemi.

Latvijski preiskovalci preiskujejo sumljivo plovilo v povezavi s poškodbo podmorskega kabla pri obalnem mestu Liepāja. To je že drugi incident te vrste v enem tednu. Podoben incident se je zgodil ob prelomu leta, ko je bil poškodovan podatkovni kabel med Estonijo in Finsko, pri čemer je bil osumljen ladja s spuščeno sidrno verigo.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, potem ko je požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow resno poškodoval visokonapetostne daljnovode. Po podatkih lokalnih oblasti je brez oskrbe z elektriko ostalo več kot 45.000 gospodinjstev in približno 2.200 poslovnih objektov v bližini elektrarne Lichterfelde. Mestne oblasti so za incident neposredno obtožile levičarske ekstremiste, saj sumijo, da je bil požar podtaknjen z namenom sabotaže kritične infrastrukture. Interventne službe so se čez dan spopadale s posledicami dogodka, medtem ko so preiskovalci na kraju požara iskali dokaze o namernem požigu. Čeprav so se nekatere povezave vzpostavile razmeroma hitro, je velik del prebivalstva dlje časa ostal v temi. Policija je povečala nadzor okoli energetskih objektov, saj gre za enega resnejših incidentov na nemški energetski mreži v zadnjem obdobju, ki ga povezujejo s politično motiviranim ekstremizmom.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel okoli 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil nameren požig na razdelilni postaji in kabelskem mostu čez kanal Teltow v okraju Lichterfelde. Odgovornost za dejanje so prevzele levičarske ekstremistične skupine, ki so s tem povzročile kritične motnje v oskrbi prebivalstva. Lokalne oblasti so vzpostavile točke za ogrevanje in pomoč prebivalcem, saj se je prekinitev zgodila v zimskem času. Policija dogodek preiskuje kot sabotažo na kritični infrastrukturi. To je že drugi večji napad na berlinsko energetsko omrežje v zadnjih mesecih, kar stopnjuje zaskrbljenost glede varnosti nemške energetske infrastrukture in delovanja ekstremističnih skupin.

V Baltskem morju je prišlo do poškodbe optičnega kabla v lasti zasebnega podjetja, ki povezuje Litvo in Latvijo. Novico o incidentu je javnosti sporočila latvijska premierka Evika Siliņa, okoliščine dogodka pa pristojni organi še preiskujejo. Litovski nacionalni center za krizno upravljanje je ob tem potrdil, da vzrok za poškodbo infrastrukture trenutno še ni znan. Preiskava poteka v času povečanih napetosti v regiji, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri poškodb podvodnih instalacij. Za zdaj nobena stran ni uradno pripisala krivde določenemu akterju, vendar pa so varnostne službe v baltskih državah v stanju povečane pripravljenosti zaradi morebitnih hibridnih groženj. Incident bi lahko vplival na telekomunikacijsko stabilnost med državama, čeprav tehnične podrobnosti o obsegu motenj še niso v celoti razkrite.

Latvijska premierka Evika Siliņa je v četrtek, 4. januarja, sporočila, da je bil v Baltskem morju v bližini mesta Liepāja poškodovan optični kabel v zasebni lasti. Gre za drugi tovrstni incident v baltski regiji v zadnjem tednu, kar sproža dodatne skrbi glede varnosti kritične podmorske infrastrukture. Siliņa je ob sklicevanju na poročila tiskovne agencije Reuters potrdila, da so poškodbo na kablu, ki ga upravlja zasebno podjetje, že odkrili in preiskali. Latvijske oblasti za zdaj niso podale podrobnosti o vzroku poškodbe ali morebitnih osumljencih, vendar incident sledi nizu podobnih dogodkov, ki so v preteklosti vključevali sume sabotaže. Prizadetost komunikacijskih poti v Baltskem morju postaja vse večji varnostni izziv za države ob baltski obali, saj so te povezave ključne za nemoteno delovanje digitalnih storitev in mednarodnega prenosa podatkov. Preiskava o natančnih okoliščinah dogodka še poteka.

Namerni požig osrednjih električnih vodov v jugozahodnem delu Berlina je povzročil obsežen in dolgotrajen izpad električne energije, ki je ohromil prestolnico. Nemške oblasti so dogodek razglasile za situacijo velike škode, saj je prekinitev oskrbe neposredno vplivala na tisoče prebivalcev in lokalno gospodarstvo. Napad je razkril kritično ranljivost mestne infrastrukture, saj so posledice sabotaže čutili več dni. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za načrtovan napad na ključna vozlišča, kar je povzročilo kaos v oskrbi in komunikacijah. Incident je sprožil ostre razprave o odpornosti kritične infrastrukture v Nemčiji, saj so stroški sanacije in gospodarska škoda ocenjeni kot izjemno visoki. Policija in varnostne službe so poostrile nadzor nad energetskimi objekti, medtem ko se mesto spopada s sanacijo uničenih vodov.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več kot 45.000 gospodinjstev in približno 2.200 podjetij. Po navedbah mestnih oblasti je bil vzrok za izpad požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kjer so bili poškodovani visokonapetostni vodi. Preiskovalci so dogodek opredelili kot politično motiviran napad, za katerega naj bi stali levo usmerjeni skrajneži. Zaradi resnosti poškodb infrastrukture so oblasti opozorile, da bo odpravljanje napak trajalo več dni, kar pomeni dolgotrajno prekinitev oskrbe za številne prebivalce in poslovne subjekte. Berlinska policija in varnostne službe so že začele intenzivno preiskavo incidenta, ki ponovno odpira vprašanja o ranljivosti kritične infrastrukture v nemški prestolnici. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in razprav o varnosti energetskih objektov v državi.